AMI – Izložba ‘ZNANOST NARODV – Povijest edukacijske djelatnosti Arheološkog muzeja Istre’ (PRESS)

ZNANOST NARODV
Povijest edukacijske djelatnosti Arheološkog muzeja Istre

Izložbom „ZNANOST NARODV – Povijest edukacijske djelatnosti Arheološkog muzeja Istre“ obilježava se 50-godišnjica osnivanja „Propagandno – kulturne službe“ Arheološkog muzeja Istre, čiji je sljednik današnji Edukacijski odjel te 70-godišnja veza Arheološkog muzeja Istre s posjetiteljima, slijedom otvorenja prvog stalnog postava Muzeja krajem siječnja 1949.
Najstariji trag edukacijskog djelovanja, prije otvorenja stalnog postava, nalazimo početkom 1948. u Izvješću o posjetu Nezakciju, prvog ravnatelja Muzeja, Borisa Baćića, nakon čega je zaključio da bi učenike škole u Valturi, kao i lokalno stanovništvo, putem predavanja trebalo upoznati s važnošću tog lokaliteta.

Naziv izložbe potječe iz natpisa „ZNANOST NARODV“ kojeg je 1950. Baćić dao uklesati iznad glavnog ulaza u Muzej, smatravši da je jedna od glavnih uloga muzeja ona prosvjetno-odgojna te da saznanja do kojih dolaze arheolozi znanstvenim metodama, trebaju biti proslijeđena članovima zajednice.

Autorica izložbe, Giulia Codacci-Terlević, viša muzejska pedagoginja i kustosica detaljno je prikazala povijesni pregled razvoja edukacijske djelatnosti Arheološkog muzeja Istre od njegovog osnivanja do danas.

Izložba će biti svečano otvorena u Muzejsko-galerijskom prostoru Sveta srca, De Villeov uspon 8 u Puli, 20.12.2019. u 19,00 sati, a može se razgledati do 01.03.2020. Ulaz je slobodan.

Info:
AMI PRESS

ZMB – Izložba ‘Nadin: Ponovno otkriveni grad’ (PRESS)

Zadovoljstvo nam je pozvati vas na otvorenje izložbe “Nadin: Ponovno otkriveni grad” datuma 12.12. s početkom u 12 sati. Izložba je rezultat višegodišnjih istraživanja Odjela za arheologiju Sveučilišta u Zadru počevši od 2005. godine. Od 2015. godine Odjel za Arheologiju nastavlja istraživanja u sklopu multidiscipliniranog projekta u suradnji s Sveučilištem u Maineu (SAD). Godine istraživanja omogućila je financijska podrška niza međunarodnih organizacija i institucija (Hrvatska zaklada za znanost, Društvo National Geographic, Sveučilište u Zadru, Sveučilište u Maineu, Zavičajni muzej Benkovac, Ministarstvo kulture Republike Hrvatske, Rust Family Foundation). Rezultati dosadašnjeg istraživanja nadinskog arheološkog lokaliteta pružaju jasnu sliku o iznimnom potencijalu Nadina da postane jedna od perjanica kulturno-turističkog razvoja benkovačkog kraja. Radujemo se vašoj posjeti!

http://www.muzej-benkovac.hr/images/slideshow/zavicajni-muzej-benkovac.jpg

Info:
ZMB PRESS

DMNM – Izložba ‘Žele(z)na dama; Kneginja s Kapiteljske njive’ (PRESS)

Vabimo na odprtje arheološke razstave Žele(z)na dama; Kneginja s Kapiteljske njive 13. december 2019

Obleko prinesejo kneginji, lepo, veliko,
dvanajst zlatih zaponk vsega krasi ogrinjalo.
Zlato nato ogrlico prinese sluga,
Jantarskih zagod krasan nanizaj, svetal kakor sonce.

Povzeto po Odiseja, Σ-XVIII, 292-296 (prevod A. Sovre)

Vljudno vabljeni na odprtje arheološke razstave ‘Žele(z)na dama: Kneginja s Kapiteljske njive’

petek, 13. decembra 2019, ob 18.00
Knezova soba Dolenjski muzej Novo mesto.

Na razstavi bo predstavljen starejše železnodobni grob 34 v gomili XVI, raziskan leta 2004. Vseboval je izjemno bogate inštevilne pridatke, ki ga opredeljujejo kot knežji grob. Grob je datiran v drugo polovico 7. stoletja pr. n. št. s »podedovanimi« predmeti iz konca 8. stoletja pr. n. št. Centralna lega groba znotraj razporeditve grobov v gomili nakazuje poseben status pokojnice, kar potrjuje domnevo o socialni strukturi družbe, kjer je pokojnica s tako bogatimi pridatki prva in začetnica družine, ki je nato v gomili pokopavala nadaljnjih 300 let. Gradivo je bilo na restavriranju v restavratorskih delavnicah Römisch-Germanisches Zentralmuseum v Mainzu.

Info:
DMNM PRESS

MGML – Prva velika izkopavanja Emone (PRESS)

Navduševanje nad Emono ima stoletno tradicijo
Prva velika izkopavanja Emone
O arheologiji iz zgodovinske perspektive
17. 12. 2019–23. 2. 2020

V zadnjih letih se ob prenovi Ljubljane vršijo obsežna arheološka izkopavanja Emone. Kdaj pa so se začela prva izkopavanja? In kako so odkritja sprejeli takratni prebivalci Ljubljane?

Z razstavo o prvih velikih odkritjih, katere glavna protagonistka bo maketa Emone, ki je stala v mestni hiši v 40-tih letih 20. stoletja, želimo soočiti podobo rimske predhodnice, kot je bila znana pred stoletjem in kot jo poznamo danes. V tej podobi je prispevek prvega raziskovalca Walterja Schmida oz. Franca Šmida, ki južni del Emone raziskuje v letih 1909−1912, ključen: temeljita objava, ohranitev rimskega zidu na Mirju, ohranjanje izkopanega za nove generacije izkopavalcev – vse nam danes omogoča edinstven pogled na prvo mesto na tem prostoru.
Kolofon

Razstavo pripravlja: Bernarda Županek

Arheološki park Emona

Info:
MGML PRESS

AMI – Izložba U TEMELJIMA GRADA (PRESS)

Srdačno Vas pozivamo na otvorenje izložbe U TEMELJIMA GRADA iz arheoloških slojeva liburnskoga Zadra U petak, 13.12.2019. u 12,00 sati Arheološki muzej Istre, u Galeriji C8 u Carrarinoj ulici br.8, ugostit će još jednu izložbu Arheološkog muzeja Zadra – U temeljima grada, iz arheoloških slojeva liburnskoga Zadra, autorica Natalije Čondić i Morane Vuković.

Živeći u neprekinutom kontinuitetu najmanje tri tisuće godina, grad Zadar je i dalje privlačan kao urbani centar i mjesto za život. U takvom gradu neminovne su promjene, a sve one nose i potrebu za iskopima i novim izgradnjama. Svaki pogled u temelje grada otkriva nešto od njegove bogate prošlosti, a najstariji ostaci, oni iz željeznoga doba, donose saznanja o početku života grada.

Ovom izložbom prikazuju se Jadran i Zadar u 1. tisućljeću prije nove ere, a probrana arheološka građa razotkriva dio svakodnevnog života zadarskih Liburna.

Izložbu čini 17 plakata dim. 200 x 100 cm s tekstovima i fotografijama te izložbene vitrine u kojima je prezentirana liburnska materijalna kultura (keramika, nakit) te keramički materijal koji je uvožen kontinuirano na ove prostore još od 8. pa do 1. stoljeća pr.n.e. s matičnog grčkog područja te iz južne Italije. Luksuznost i jedinstvenost ovih predmeta, poput vještih slikarija iz pera grčkog slikara Aristofana s kraja 5.st.pr.n.e., daju još veću čar izložbi i razotkrivaju fini ukus Liburna.

Izložbu prati bogato ilustrirani dvojezični (hrvatsko-engleski) katalog te deplijan na engleskom jeziku koji sadrži skraćene tekstove tema s izložbenih plakata, a moći će se pogledati do 02.02.2020.

Ulaz je slobodan.

Info:
AMI PRESS

NMSL – KO ZAPOJE KOVINA. Tisočletja metalurgije na Slovenskem (PRESS)

Vabimo vas na odprtje razstave KO ZAPOJE KOVINA. Tisočletja metalurgije na Slovenskem v torek, 10. decembra 2019, ob 18. uri v Narodni muzej Slovenije (Muzejska 1, Ljubljana).

Razstavo bodo slovesno odprli

  • mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije,
  • prof. dr. Boštjan Markoli, dekan Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani,
  • prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, in
  • Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Prireditev bodo s kvartetom saksofonov obogatili študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Nika Deželak, Agata Živoder, Marko Petek in Aurélien Mérial.

Uro pred odprtjem bo pela kovina: mehanski sekvencer bo predstavil izdelovalec Miro Dovč (idejni vodja Janez Dovč, sekvencer je del glasbeno gledališke predstave Tesla).

Razstava bo v muzejskem atriju na ogled do 3. maja 2020.

Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo razgibano zgodovino. Korenine tega bogatega izročila segajo pet tisočletij v preteklost, vse v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju. Metalurške dejavnosti so sčasoma prerasle v eno najpomembnejših in tudi najprodornejših gospodarskih panog na Slovenskem. Tako navsezadnje velja še danes, kot dokazuje njihov delež v državnem proračunu, mednarodno prepoznavnih izdelkih domače industrije, prelomnih tehničnih inovacijah in raziskovalnih dosežkih.

Da bi opozorili na v javnosti pogosto prezrto vlogo metalurgije, smo ob 100-letnici Univerze v Ljubljani združili moči sodelavci Narodnega muzeja Slovenije in Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Z razstavnim projektom Ko zapoje kovina želimo opozoriti na bogato, a preslabo znano tehniško dediščino, ki jo v Narodnem muzeju Slovenije sistematično zbiramo že tako rekoč dve stoletji obstoja naše ustanove. Hkrati pa predstavljamo tudi vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze v Ljubljani, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri. Barvito razstavno postavitev bomo nadgradili z vzorčnimi izdelki vodilnih slovenskih podjetij, ki se na mednarodnem tržišču uspešno kosajo z ostro konkurenco – denimo v avtomobilski industriji in celo vesoljskih tehnologijah.


Zasnova razstavne postavitve na izseku iz razstavne dokumentacije (© Sanja Jurca, Zavod Trans)

Info:
NMSL PRESS